2.6 Osnove Git - Označevanje

Izpisovanje oznak, ki so na voljo v Git-u je precej enostavno. Samo vtipkate git tag:

Ta ukaz izpiše oznake v abecednem vrstnem redu; vrstni red, v katerem se pojavijo, nima neke prave pomembnosti.

Lahko tudi iščete oznake z določenim vzorcem. Git izvorni repozitorij na primer vsebuje več kot 500 oznak. Če vas zanima pogledati samo serijo 1.8.5, lahko poženete to:

Git uporablja dva glavna tipa oznak: enostavnega in anotacije.

Enostavna oznaka je zelo podobna veji, ki se ne spremeni - je samo kazalec na določeno pošiljanje.

Anotirane oznake so po drugi strani shranjene kot polni objekti v podatkovni bazi Git. Imajo preverjene vsote; vsebujejo ime označevalca, e-pošto in datum; imajo sporočilo oznake; in so lahko podpisane in preverjene z GNU Privacy Guard (GPG). V splošnem je priporočljivo, da ustvarite anotirane oznake, da imate lahko vse te informacije; vendar če želite začasno oznako ali zaradi kakšnega razloga ne želite imeti ostalih informacij, so na voljo tudi lahke oznake.

Ustvarjanje anotirane oznake v Git-u je enostavno. Najenostavnejši način je določiti -a, ko poženete ukaz tag:

-m določa sporočilo označevanja, ki je bilo shranjeno z oznako. Če ne določite sporočila za anotirano oznako, Git zažene vaš urejevalnik, da ga lahko vpišete vanj.

Vidite lahko podatke oznake skupaj s pošiljanjem, ki je bilo označeno z uporabo ukaza git show:

To pokaže informacije oznake, datum pošiljanja, ko je bilo označeno in sporočilo anotacije pred prikazom informacij pošiljanja.

Drug način za oznako pošiljanja je z lahko oznako. To je v osnovi preverjena vsota pošiljanja v datoteki - nobene druge informacije se ne ohrani. Da ustvarite lahko oznako, ne dodajte opcij -a, -s ali -m:

Tokrat, če poženete git show na oznaki, ne vidite dodatnih informacij oznake. Ukaz samo prikazuje pošiljanje:

Pošiljanja lahko označite tudi po tem, ko se prestavili preko njih. Predpostavimo, da vaša zgodovina pošiljanja izgleda takole:

Sedaj predpostavimo, da ste pozabili označiti projekt pri v1.2, ki je bil pri “updated rakefile” pošiljanju. Lahko ga dodate za tem dejstvom. Da označite to pošiljanje, določite preverjeno vsoto pošiljanja (ali del nje) na koncu ukaza:

Vidite lahko, da ste označili pošiljanje:

Privzeto ukaz git push ne prenese oznak na oddaljene strežnike. Morali boste eksplicitno poriniti oznake na deljeni strežnik za tem, ko ste jih naredili. Ta proces je točno kot deljenje oddaljenih vej - lahko poženete git push origin [tagname].

Če imate veliko oznak, ki jih želite poriniti naenkrat, lahko uporabite tudi opcijo --tags ukazu git push. To bo preneslo na oddaljeni strežnik vse vaše oznake, ki še niso tam.

Sedaj, ko nekdo drug klonira ali potegne iz vašega repozitorija, bo dobil tudi vse vaše oznake.

V resnici ne morete izpisati (check out) oznake v Git-u, saj se ne morejo prenašati naokoli. Če želite dati verzijo vašega repozitorija v vaš delovni direktorij, ki izgleda kot določena oznaka, lahko ustvarite novo vejo na določeni oznaki z git checkout -b [branchname] [tagname]:

Seveda, če to naredite in naredite pošiljanje, bo vaša veja version2 malenkost drugačna kot vaša v2.0.0 oznaka, saj bo prenešena naprej z novimi spremembami, torej le bodite pazljivi.