2.5 Osnove Git - Delo z daljavami

Da vidite, katere oddaljene strežnike ste nastavili, lahko poženete ukaz git remote. Izpiše kratka imena vsake daljave, ki ste jo določili. Če ste klonirali vaš repozitorij, bi morali videti vsak t.i. origin (izvor) - to je privzeto ime, ki ga Git da strežniku iz katerega ste klonirali:

Lahko tudi določite -v, ki vam pokaže URL-je, ki jih je Git shranil za kratko ime, ki bo uporabljeno, ko se bo bralo in pisalo na to daljavo:

Če imate več kot eno daljavo, ukaz izpiše vse. Na primer, repozitorij z večimi daljavami za delo z večimi sodelavci, lahko izgleda nekako takole.

To pomeni, da lahko potegnemo sodelavce iz kateregakoli izmed teh uporabnikov precej enostavno. Morda moramo dodatno imeti pravice za potiskanje v enega ali več od le-teh, vendar tega ne moremo tu povedati.

Bodite pozorni, da te daljave uporabljajo številne protokole; več o njih bomo pokrili v Pridobiti Git na strežnik.

Omenili in podali smo nekaj demonstracij dodajanja oddaljenih repozitorijev v prejšnjih sekcijah, vendar tu je tudi, kako to narediti eksplicitno. Da dodamo nov oddaljeni Git repozitorij kot kratko ime, se lahko nanj sklicujete enostavno, poženete git remote add [shortname] [url]:

Sedaj lahko uporabite niz pb v ukazni vrstici namesto celotnega URL-ja. Na primer, če želite ujeti vse informacije, ki jih ima Paul, vendar jih vi še nimate v vašem repozitoriju, lahko poženete git fetch pb:

Paulova master veja je sedaj dostopna lokalno kot pb/master - lahko jo združite v eno izmed svojih vej, ali pa lahko izpišete lokalno vejo na tisti točki, če jo želite preiskati. (Šli bomo skozi, kaj so veje in kako jih uporabljati v več podrobnostih v Veje Git.)

Kot ste ravnokar videli, da dobite podatke iz vaših oddaljenih projektov, lahko poženete:

Ukaz gre v oddaljeni projekt in potegne vse podatke iz tega oddaljenega projekta, ki jih še nimate. Ko to naredite bi morali imeti reference na vse veje iz te daljave, ki jih lahko združite ali raziščete kadarkoli.

Če klonirate repozitorij, ukaz avtomatsko doda ta oddaljeni repozitorij pod ime “origin”. Torej git fetch origin ujame katerokoli delo, ki je bilo poslano na ta strežnik odkar ste klonirali (ali vsaj ujeli iz njega). Pomembno je opaziti, da ukaz git fetch potegne podatke v vaš lokalni repozitorij - avtomatsko ga ne združi s katerimkoli delom ali spremeni, na čemer trenutno delate. Združiti jih morate ročno v vaše delo, ko ste pripravljeni.

Če imate nastavljeno vejo, da sledi oddaljeni veji (glejte naslednjo sekcijo in Veje Git za več informacij), lahko uporabite ukaz git pull, da avtomatsko ujame in nato združi oddaljeno vejo v vašo trenutno vejo. To je lahko enostavnejši ali bolj udoben potek dela za vas; in privzeto ukaz git clone avtomatsko nastavi vašo lokalno master vejo, da sledi oddaljeni master veji (ali kakorkoli se privzeta veja imenuje) na strežniku iz katerega ste klonirali. Pogon git pull v splošnem ujame podatke iz strežnika, iz katerega ste prvotno klonirali in jih skuša avtomatsko združiti v kodo na kateri trenutno delate.

Ko imate vaš projekt na točki, ki jo želite deliti, morate potistniti smeri toka Ukaz za to je enostaven: git push [remote-name] [branch-name]. Če želite potisniti vašo master vejo v vaš origin strežnik (ponovno, kloniranje v splošnem nastavi oba od teh imen za vas avtomatsko), nato lahko poženete to s potiskanjem kateregakoli pošiljanja, ki ste ga naredili nazaj na strežnik:

Ta ukaz deluje samo če ste klonirali iz strežnika za katerega imate pravice pisati in če nihče vmes ne potisne. Če vi in še kdo drug klonirate istočasno in on potisne proti toku in nato vi potisnete navzgor, bo vaše potiskanje pravično zavrnjeno. Najprej boste morali potegniti njegovo delo in ga vdelati v vaše preden lahko potiskate. Glejte Veje Git za več podrobnih informacij, kako lahko potiskate na oddaljene strežnike.

Če želite videti več informacij o določeni daljavi, lahko uporabite ukaz git remote show [remote-name]. Če poženete ta ukaz z določenim kratkim imenom, kot je na primer origin, dobite nekaj takega:

Izpiše URL za oddaljeni repozitorij kot tudi informacije sledene veje. Ukaz vam pove v pomoč, da če ste na master veji in poženete git pull, bo avtomatsko združil master vejo na daljavi ko ujame vse oddaljene reference. Izpiše tudi oddaljene reference, ki jih je potegnil.

To je enostaven primer, na katerega ste verjetno naleteli. Ko uporabljate Git bolj intenzivno, vendar lahko vidite veliko več informacij iz git remote show:

Ta ukaz pokaže, na katero vejo se avtomatsko potiska, ko poženete git push, ko ste na določenih vejah. Pokaže vam tudi, katerih oddaljenih vej na strežniku še nimate, katere oddaljene veje imate in so bile odstranjene iz strežnika in več vej, ki so avtomatsko združene, ko poženete git pull.

Če želite preimenovati referenco, lahko poženete git remote rename, da spremenite kratko ime daljave. Na primer, če želite preimenovati pb v paul, lahko to naredite z git remote rename:

Vredno je omeniti, da to tudi spremeni imena vaših oddaljenih vej. Kar je bilo včasih sklicevano na pb/master je sedaj na paul/master.

Če želite odstraniti daljavo zaradi nekega razloga - ste prenesli strežnik ali ne uporabljate več določene preslikave, ali mogoče nekdo, ki je prispeval, sedaj ne prispeva več lahko uporabite git remote rm: