-
1. Pričetek
- 1.1 O nadzoru različic
- 1.2 Kratka zgodovina Git-a
- 1.3 Osnove Git
- 1.4 The Command Line
- 1.5 Git namesitev
- 1.6 Prva namestitev Git-a
- 1.7 Pridobitev pomoči
- 1.8 Povzetek
-
2. Osnove Git
- 2.1 Pridobitev repozitorija Git
- 2.2 Snemanje sprememb repozitorija
- 2.3 Pregled zgodovine pošiljanja
- 2.4 Razveljavljanje stvari
- 2.5 Delo z daljavami
- 2.6 Označevanje
- 2.7 Git aliasi
- 2.8 Povzetek
-
3. Veje Git
- 3.1 Veje na kratko
- 3.2 Osnove vej in združevanja
- 3.3 Upravljanje vej
- 3.4 Potek dela z vejami
- 3.5 Oddaljene veje
- 3.6 Ponovno baziranje (rebasing)
- 3.7 Povzetek
-
4. Git na strežniku
- 4.1 Protokoli
- 4.2 Pridobiti Git na strežnik
- 4.3 Generiranje vaših javnih ključev SSH
- 4.4 Nastavitev strežnika
- 4.5 Prikriti proces Git
- 4.6 Pametni HTTP
- 4.7 GitWeb
- 4.8 GitLab
- 4.9 Tretje osebne opcije gostovanja
- 4.10 Povzetek
-
5. Distribuirani Git
- 5.1 Distribuirani poteki dela
- 5.2 Prispevanje projektu
- 5.3 Vzdrževanje projekta
- 5.4 Povzetek
-
6. GitHub
-
7. Orodja Git
- 7.1 Revision Selection
- 7.2 Interactive Staging
- 7.3 Stashing and Cleaning
- 7.4 Signing Your Work
- 7.5 Searching
- 7.6 Rewriting History
- 7.7 Reset Demystified
- 7.8 Advanced Merging
- 7.9 Rerere
- 7.10 Debugging with Git
- 7.11 Submodules
- 7.12 Bundling
- 7.13 Replace
- 7.14 Credential Storage
- 7.15 Povzetek
-
8. Prilagoditev Git-a
- 8.1 Git Configuration
- 8.2 Git Attributes
- 8.3 Git kljuke
- 8.4 An Example Git-Enforced Policy
- 8.5 Povzetek
-
9. Git in drugi sistemi
- 9.1 Git kot klient
- 9.2 Migracija na Git
- 9.3 Povzetek
-
10. Notranjost Git-a
- 10.1 Napeljava in porcelan
- 10.2 Git Objects
- 10.3 Git References
- 10.4 Packfiles
- 10.5 The Refspec
- 10.6 Transfer Protocols
- 10.7 Maintenance and Data Recovery
- 10.8 Environment Variables
- 10.9 Povzetek
-
A1. Appendix A: Git v drugih okoljih
- A1.1 Grafični vmesniki
- A1.2 Git v Visual Studiu
- A1.3 Git v Eclipse
- A1.4 Git V Bash-u
- A1.5 Git v Zsh
- A1.6 Git v Powershell-u
- A1.7 Povzetek
-
A2. Appendix B: Vključevanje Git-a v vašo aplikacijo
- A2.1 Git v ukazni vrstici
- A2.2 Libgit2
- A2.3 JGit
-
A3. Appendix C: Git Commands
- A3.1 Setup and Config
- A3.2 Getting and Creating Projects
- A3.3 Basic Snapshotting
- A3.4 Branching and Merging
- A3.5 Sharing and Updating Projects
- A3.6 Inspection and Comparison
- A3.7 Debugging
- A3.8 Patching
- A3.9 Email
- A3.10 External Systems
- A3.11 Administration
- A3.12 Plumbing Commands
1.2 Pričetek - Kratka zgodovina Git-a
Kratka zgodovina Git-a
Kot z veliko drugimi stvarmi v življenju, je Git pričel z nekoliko kreativne destrukcije in ognjene kontroverznosti.
Jedro Linux je projekt odprto kodne programske opreme dokaj velikega obsega- Za večino življenske dobe vzdrževanja jedra Linux (1991-2002), so bile spremembe programske opreme poslane okrog popravkov in arhiviranih datotek. V 2002 je projekt jedra Linux pričel uporabljati lastniškega DVCS-ja imenovanega BitKeeper.
V 2005 se je odnos med skupnostjo, ki je razvijala jedro Linux in komercialnim podjetjem, ki je razvilo BitKeeper pokvaril in status brezplačnega orodja je bil preklican. To je pozvalo razvijalsko skupnost Linux (in posebej Linus Torvalds-a, ustvarjalca Linux-a), da razvije svoje lastno orodje na osnovi lekcij, ki so se jih naučili med uporabo BitKeeper-ja. Nekaj ciljev novega sistema, kot sledi:
-
Hitrost
-
Enostaven načrt
-
Močna podpora za ne-linearno razvijanje (tisoče vzporednih vej)
-
V celoti distribuirano
-
Zmožnost upravljanja velikih projektov kot je jedro Linux učinkovito (hitrost in velikost podatkov)
Od njegvega rojstva v 2005 se je Git razvil in postal zrel ter enostaven za uporabo ob še vednem ohranitvi teh začetnih kvalitet. Je izredno hiter, je zelo učinkovit na velikih projektih in ima neverjeten sistem vej za nelinearen razvoj (glejte [ch03-git-branching]).