-
1. Pričetek
- 1.1 O nadzoru različic
- 1.2 Kratka zgodovina Git-a
- 1.3 Osnove Git
- 1.4 The Command Line
- 1.5 Git namesitev
- 1.6 Prva namestitev Git-a
- 1.7 Pridobitev pomoči
- 1.8 Povzetek
-
2. Osnove Git
- 2.1 Pridobitev repozitorija Git
- 2.2 Snemanje sprememb repozitorija
- 2.3 Pregled zgodovine pošiljanja
- 2.4 Razveljavljanje stvari
- 2.5 Delo z daljavami
- 2.6 Označevanje
- 2.7 Git aliasi
- 2.8 Povzetek
-
3. Veje Git
- 3.1 Veje na kratko
- 3.2 Osnove vej in združevanja
- 3.3 Upravljanje vej
- 3.4 Potek dela z vejami
- 3.5 Oddaljene veje
- 3.6 Ponovno baziranje (rebasing)
- 3.7 Povzetek
-
4. Git na strežniku
- 4.1 Protokoli
- 4.2 Pridobiti Git na strežnik
- 4.3 Generiranje vaših javnih ključev SSH
- 4.4 Nastavitev strežnika
- 4.5 Prikriti proces Git
- 4.6 Pametni HTTP
- 4.7 GitWeb
- 4.8 GitLab
- 4.9 Tretje osebne opcije gostovanja
- 4.10 Povzetek
-
5. Distribuirani Git
- 5.1 Distribuirani poteki dela
- 5.2 Prispevanje projektu
- 5.3 Vzdrževanje projekta
- 5.4 Povzetek
-
6. GitHub
-
7. Orodja Git
- 7.1 Revision Selection
- 7.2 Interactive Staging
- 7.3 Stashing and Cleaning
- 7.4 Signing Your Work
- 7.5 Searching
- 7.6 Rewriting History
- 7.7 Reset Demystified
- 7.8 Advanced Merging
- 7.9 Rerere
- 7.10 Debugging with Git
- 7.11 Submodules
- 7.12 Bundling
- 7.13 Replace
- 7.14 Credential Storage
- 7.15 Povzetek
-
8. Prilagoditev Git-a
- 8.1 Git Configuration
- 8.2 Git Attributes
- 8.3 Git kljuke
- 8.4 An Example Git-Enforced Policy
- 8.5 Povzetek
-
9. Git in drugi sistemi
- 9.1 Git kot klient
- 9.2 Migracija na Git
- 9.3 Povzetek
-
10. Notranjost Git-a
- 10.1 Napeljava in porcelan
- 10.2 Git Objects
- 10.3 Git References
- 10.4 Packfiles
- 10.5 The Refspec
- 10.6 Transfer Protocols
- 10.7 Maintenance and Data Recovery
- 10.8 Environment Variables
- 10.9 Povzetek
-
A1. Appendix A: Git v drugih okoljih
- A1.1 Grafični vmesniki
- A1.2 Git v Visual Studiu
- A1.3 Git v Eclipse
- A1.4 Git V Bash-u
- A1.5 Git v Zsh
- A1.6 Git v Powershell-u
- A1.7 Povzetek
-
A2. Appendix B: Vključevanje Git-a v vašo aplikacijo
- A2.1 Git v ukazni vrstici
- A2.2 Libgit2
- A2.3 JGit
-
A3. Appendix C: Git Commands
- A3.1 Setup and Config
- A3.2 Getting and Creating Projects
- A3.3 Basic Snapshotting
- A3.4 Branching and Merging
- A3.5 Sharing and Updating Projects
- A3.6 Inspection and Comparison
- A3.7 Debugging
- A3.8 Patching
- A3.9 Email
- A3.10 External Systems
- A3.11 Administration
- A3.12 Plumbing Commands
A2.1 Appendix B: Vključevanje Git-a v vašo aplikacijo - Git v ukazni vrstici
Če je vaša aplikacija za razvijalce, so dobre možnosti, da lahko pridobi koristi iz integracije s kontrolo izvorne kode. Tudi ne-razvijalske aplikacije kot so urejevalniki dokumentov, lahko potencialno koristijo iz lastnosti kontrole verzij in Git-ov model deluje zelo dobro za mnoge različne scenarije.
Če potrebujete integrirati Git z vašo aplikacijo imate v osnovi tri opcije: drstenje lupine in uporabo orodja Git ukazne vrstice; Libgit2; in JGit.
Git v ukazni vrstici
Ena opcija je drstenje procesa lupine in uporaba orodja Git ukazne vrstice za opravljanje dela. To ima prednosti biti kanončino in imeti vse lastnosti Git-a podprte. To je tudi precej enostavno, saj večina okolij pognanih v zagonu ima relativno enostavne objekte za klicanje procesa z argumenti ukazne vrstice. Vendar ta pristop ima nekaj slabosti.
Ena izmed teh je izpis preprostega teksta. To pomeni, da boste morali prevajati Git-ov občasno spreminjajočo se obliko izpisa za branje napredka in informacij rezultata, kar je lahko neefektivno in lahko prihaja do napak.
Druga je pomanjkanje okrevanja od napak. Če je repozitorij nekako pokvarjen ali ima uporabnik napačne vrednosti nastavitev, bo Git enostavno zavrnil izvajati mnogo operacij.
Še ena je upravljanje procesa. Git zahteva, da vzdržujete lupino okolja na ločenem procesu, kar lahko doda nezaželeno kompleksnost. Poskušanje koordinacije mnogo teh procesor (posebej ko potencialno dostopanje do istega repozitorija iz nekaj procesov) je lahko precej zahtevno.